J A G R P A J A G A
Ta je pa lauska, se velikat šliš, kadar kejšn na varjame usem plaudram. Tistmu, ka tut jagri na varjamema, se pa tiče jage, prauma »lovska latinščina – latovšna.« Tu je še ad takat, ka sa gaspudi pr maš bral latinsku pa duhtari sa kejšna besida napisal latinsku, tak de tut tisti ka sa znal brat, nisa vidl kaj pamin. Razlika je velika. Tist, ka laže, se če zmazat, zatu pavi drgač kat je ris. Luohk tud kejšnga druzga sprau u zus. Pr lovski latinščin je pa lih narube. Ani se hvalje s tistm, kar se u resnic ni zgadilu. Nabijenmu tu na škudje, hvičmu nemu, če se tu večkat panavi, mu tut lovski tavarši na varjameje več.
Gvišnu ste zamirkal, de pr pisajnu napišem slavenske beside lov m pa lovci, velikat pa na hitru riječema jagr, kar nam je astalu še at teh starih. U Idari je blu lita taužnt devitstu pit guor pastaulenu ta parvu slavensku » Delavsko lovsko društvo v Idriji«. U Lublan je biu, dvi lit bel kasnu ustanovljen » Slovenski lovski klub«.
Divje žvali sa učas gepirale tistmu, at kirga je bi svit. Meje akul Idrje sa ble pa večin državne, zatu je a usem, tut a žvalih adlučela država. Tu je blu ži učasih u akulc Idrje duobru zrihtanu, pasibnu kar se tiče razdelitve na revirje, se prau cahni na kamnih pa mej. Gozdni uprau u Idari sa rijekl foršt. Userut, kir sa bli državni gazdavi, sa nardil hiše foršthauze, u neh sa žvil ferštnarji z držini. Foršthauzi sa bli: Na Peucu, u Bil, Na Zajk, Na Krikauš, U Marzli rup m pa u Rvjenauš. Uprava je bla u Idari na Ta starmu placu. Ferštnarji sa atkazal m pa pacahnal kaj se bu sikalu, mirl sa lis, talel dnarske m pa skrbil za use kar se je dilalu u mej. Pasibnu sa ahtal de sa ble staze lpu spucane. Bli sat tut ribiški m pa lovski čuvaji. Zmiraj sa nasil puška, kar je nem dalu še pasibna velava. Na starih slikah se vid, de sa bli ablečeni tak, de sa se lčil ad teh drugih, zmirej s klabukam. Na žalast u arhivih ni neč zapisanga ad lova m pa žvali. Vi pa se, kat sa pavidal ti stari, de sa kar strugu pregajnel raubšice m pa pase, če sa ih sričel.
Tisti ka sa imil velik sveta, sa jagal na suim. Mejhni m pa sridne veliki kmiti, ka sa imil mejn kat 115 hektarjeu, sa se maugl zdrušt, de sa luohk ustanavil abčinsku lovišče, kir se je luohk jagalu. Tu sa nardil tut u Kanuml. Tam sa imil usi lastniki tulk sveta skupej, de nem je tu ratalu. U zakup ga je uzilu Delavsko lovsko društvo v Idriji. Ka sa dabil patarjena pravila, tu je blu 12.avgusta 1905, sa dabil tut pravica za lov. Pravila sta patpisala predsednik Franc Moravec m pa tajnik Aton Feigel - rudar. Pravila sa bla napisana pa slavensku, natisnena pa u tiskarn Hinko Sax v Idriji. Ti zapisi sa zanimivi, ka sa da takat jagal sam ti bagati. Tu sa bli ti veliki, gruntari, trgavci m pa uradniki, use pisajne je blu pa nimšku. Člane društva ni blu sram pavidat de sa ta glauni u društvu dilavci.
Dabival sa se u aštari pr Madrjancu u Skirc. Ta je blu ab put za u Kanumle. Ta druga pastaje je bla na kanumlskmu Raspatju. Tut guor sa bli kat dama. Sa praul, de ih je enu jutru pazim paršlu m par, ka se je gaspadine lih namnila u štala. Ka je blu marzlu, je rijekla, nej grije kar naprej, de bu hmal paršla. Ka sa tak vidl kut je kej, sa si kar sami pastrigl. Velik izbire tak ni blu. U štifanu je blu vinu, u litrski flaš pa šnaps. Ka je bla litrska flaše ži na mis, sa paiskal sam še štamparl ma pa kat je bla takat navada edn za drugm enga rukln. Ka je ta zadn spiu sa se šele začil smejet, se sa namest šnapsa pil petruleuc, pa se nabiedn ni teu izdat, dukler nisa paršl usi na varsta.
Met tistmi, ka sa ustanavil Delovsko lovsko društvo v Idriji, je bi tut muj star ata Tune m pa negav brat Juže, Ata Nande je ratau jagr, ka je bi duost star. Pr nas sa spraulena na ruoka napisana pravila društva, pa tut tiskan izvod teh pravil. Drugih dokumentav zglida de se is tistih cajtau ni ahranilu. Največ, kak je blu takrat mi je pavidau ata. Velik lovskih trofej se is tistih cajtau ni ahranilu. Strelal sa srnaka al pa zajca. Jasce sa lavil na skuopc. Lsice sa strelal m pa zastruplel s strahninam. Puške sa imil sam na šibre, strilet je blu triba zla ad blizu, de je žvau padla. Dans je use tu prepavidanu. Ata je večkat pavidau ad jasca, kakšna muč ima u gubcu. Ka je uitga u skuopc prubau abrnt s palca, je bla barš kat mietla, ka i je zagrabu. Pa negaum je blu jascau mesu ta buli. Pasibnu u isen, ka je blu med mjesam velik tauše, kar sa takat zla šacal. Jascava mast sa nucal tut kat rcnije za pregajnet balečine u glidih.
Ka se je začila ta parva svetavna vajska, sa jagram puške pabral. Velik ih je blu tut upaklicanih. U Idari ih je astalu nikej, ka ih je rudnik nucau de je luohk dilau. Tut ti sa, sa dabil saudaške kape, tak de sa bli ži na zunej mal padubni vajakam. Dabil sa enkrat na dan guarka kušta - mineštra. H srič je biu ata Nande med nemi, ni mu blu triba jet na fronta.
Pa vajsk je bla Idrje pad Italije. Taljani sa hmal prepavidal usa slavenska društva, med nemi tut lausku. Pad italije ni blu u Idari nabine lovske organizacije. Nikej ih je blu iz Idrje u lovskmu klubu Dule, vandar sa rijekl, de je blu tu zla dragu.
Slovenci sa tešku dabil orožni list. Ad vajske je takat astalu pauhnu aružje m pa patrun. Pr marskejšni hiš sa imil kej skritga.Tisti ka sa imil hiše bel na samm, sa tu panucal za raubšicanje, tak sa si kirkat prvašil mal buli južna.
Pa drugi svetavni vajsk, se je gledi lova use spremenilu. Ustanavlene sa ble lovske zadruge, ka sa dabile u upravlajne lovišče, ne gledi na tu, kdu je lastnik zijemle. Divjad je bla last države. Gozdarstvo in lovstvo nista bla neč advisna edn ad druzga. U Idrai je bla ustanavlena lovska zadruga, ka se je hmal preimenvala u »Lovska družina Idrija«. Lita 1953, je bi spreit zakon, ka je u lovstvu prnisu velik nauga, med drugm: de lovska držina luohk upraule z največ 6000 hektari, de sa luohk lovci tut tisti, ka sa stari 16 lit, uvedeni sa bli lovski ispiti, pa še pauhnu druzga. Zame je blu takat najbel pamembnu ta parvu dujne. Ži prej sn jemu pruošne za sprejem pr Lovski držin Idrija. Ka nisn jemu benga ta prauga zram, de bi riku kejšna besida zame, pa še mlad sn biu, me nisa spreil. Takrat sa iz Lovske družine Idrija, nardil tri držine: Spodna Idrija, Idrija m pa Krekovše. Ta je dabila u upravlajne, Bila, Asritk, Tisauc, Pašlušajne, Marzla rupa m pa Čekaunk. Iz Idrje je blu use abupnu dijeleč. Cista je bla takat iz Idrje u Bila, na Krikavše, pa Majnškm da Tratnka, na Vajskm ad Kuola, pa Razurih da Hudga pule. Skuor nabiedn iz Idrje ni teh krajeu kej prida puoznau, pa drugi stran pa brez beciklna si le tešku paršu blizu. Edin, ka je ad teh krajeu nikej vidu, je bi Pijepe Kindau, ata ad našga člana Nejca. Pjepe je bi med vajska vojaški vodja partizanske bolnice Paula. Bolnica se je večkat selila, zatu je saj mal vidu,ki je kej.
Ka se je idrska držina delila, se je usak jagr luohk adluču kam bu šau. Za Lovska družina Krekovše nisa muogl nabrat duost jagrau u Idari, (mauglu ih je bit usn), tak da sa si spasadil še Mirkota Lampita iz Črnga Varha. U ta držina sn bi kat ta devijet spreit tud jest. Krikavše je blu ži učas znanu, de je najbel na samm ad useh foršthauzau. Da guor je bi učas spelan en kalaus pa Majnškm, Mal pred Bučka je zaveu pa serpentinah pakuanc, puotl pa u prik pad grebinam Asridka da Krikauš. Da ta parvih hiš u Čekaunku, u Bil al pa u Marzli rup je blu več kat dvi ure huje. U foršt hauzu je žiu ferštnar z držina. Pred vajska je bi na Krikauš velik lit Pitr Padubnk iz Čekaunka. Jemu je več atruk, guor je bla rajena tud Mici, mama ad našga jagra Pitra Gnezda-Baštita iz Vajskiga. U foršthauzu na Peucu je bla pa vajsk ruojena tut Dragica, žijena ad našga jagra Brunota Mraka.
Tut ka je bla ustanaulena naša lovska držina ni blu s cisti velik buli. Z biciklni, sma se kamut prpelal da Bile, naprej da Klauš je blu pa ži tiži, naprej pa spluh nje.
Dvi pati, ka sa ble spelane iz Idrje na Ipausku na tem kuancu sa šle: Bila, mim Majnka na Mala guora m pa naprej čes Priska na Kauk. Ta druga je bla: Vajsku, Marzla rupa, Hudu pule, Škrbina pa naprej na Lakve. Ti pati sa se najbel paslužvale Vajskarice med vajska. Med temi patmi da Utlce m pa Predmeje ni nabijenih hiš.Temu kuancu sma u Idari rijekl Anglska guara, tistm ka sa bli tam dama pa Garjani. Je blu pa spelanih velik stas, ka sa ih gozdni dilauci nucal za huost damu . Ti glaune sa ble iz smeri Krikauše na Guora, U Trebuše, na Vajsku m pa u Čekaunk. Velik je blu takih, bel kratkih, kir sa hadil dilauci da ki, kir sa sikal. Pa neh sa hadil tut ferštnari, ka sa usak dan paršl paglidat kak se dila. Use staze sa ble med saba pavizane. Ble sa duobru spucane, za tu sa skrbil ferštnarji. Zanimive sa ble staze, ka sa ih imenval gamsarce. Ta dali je bla ad Majnka u Bil, skus Širuoka dalina, Putrške rabi da Škrbine. Za jagrauska huje, ka je bel pačasna, je bla ta za tri dni jage. Ta druga je bla pa ad Varta u Bjedrava grapa, ta je pa za en dan.
Gozdni dilauci sa si pa mej nardil kuče. U neh sa spal al pa se skrival pred dažjem. Velike sa ble ene tri krat štir metre. Narjane sa ble iz smrikauga lsa. Stine sa ble visuoke mal več kat metr, striha je bla iz smrikauga lubje. Na sret je blu agniše zluoženu iz kamne. Na usaki stran je blu narjanu za liježet, kir sa tut sedil. Tu je blu ad tli ene pau metra. Na palce paluožene pa daugm sa dil prapret, al pa smrikave vejce, na tu pa deka, ena sa imil za pakrit ka sa šli spat. Pa navat sa bli u taki kuč štiri. Za žagat sta maugla bit dva, velik sa nucal tut skire. Arudje je bla: žaga amerikanka, ta sta imila dva ukap, se sa ble drage, usak je jemu: skira, cempin, čuka za krojt m pa špice. U eni kuč sa bli več miscau. Ka sa se selil sa uzil s saba sam urata, ka sa ble edinu narjane is pluohau. Kuhal sa si sami. U zbuta papaudne sa šli damu, u pandilk zjutrj sa spit paršl. Naveč ih je hadilu da duma več kat dvi ure. Prbližnu tak je blu u mej učasih. Neč drgač ni blu še nikej lit pa vajsk.
Ka sn jest začiu jagat sma u teh kučeh velikat prespal, se sa ble ad zbute na nedile prazne. Pa šestdestmu litu sa nardil viči lsine barake za dilauce. Kuhne je bla pasibej, kir sa spal, pasibej. Tut kuharca sa imil de nem je kuhala. Ti barake sa stale na takih kraih, de de sa dilauci luoh paršl da tam, kir sa sikal. Nardil sa ih ab cist: Na Krikauš, na Hudmu pulu, u Kramejšc , na Pašlušajnu, pa še ki.
Med vajska je delvala tukej partizanska bolnica Paula. Selil sa se pa tistih krajih, kir je zej naše lovišče. Začil sa na Tršanauš, ad tam sa se preselil h Tratnku u Čekaunk, za Vršič, h Trem smrikam, u grapa pad Hudu pule, ta zadna postojanka je bla na Gnelicah nad Krikavšem. Tam sa dačekal kuanc vajske. Prau pred kuancu, sa maugl ispraznt bolnica, ka je bla ta zadna ofenziva. Tiste rajnence ka nisa muogl huost sa niesl u bunker, Tu je narauna jama nad putškmi klauži, ka se še dans da ni kumej pride. Tisti ka sa luohk hadil sa se skril tak, de ih ni blu velik ukap. Takat sa Nimci napadl skupina partizanau, ka sa se umikal iz Trnauskega guozda. Padlu ih je 27. Pažgal sa tut foršthaus na Krikavšeh. Nabijena baraka ad bolnice ni astala, je pa tam lip spamenik, le da nega ni tak luohk prit.
Pa tistmu, ka je bla ustanavljena Lovska družina Krikovše, se je začilu članstvu hitru vičet. Takat sa maugl usi jagri nardit tut ispit. U idrski držin sa pastaul suoje komisije tak de sa ga usi nardil. Za nas ti nave ju blu pa ži drgač. Kamisije je pastaula lovska zviza Garica, ispiti sa bli u Tolminu. Za nas ti mlade ni blu težav. Bel ti stari se pa nisa čist znejdl. Se sa nem tli pamagat pa zmirej ni šlu. Tut mi sma imil enga takga, Tu je bi Juže Levin, dama je bi zram Bernika pat Čerinaušem. Ka je patignu listk, nej pavi kej ad flore m pa faune, je hitru, adgauru » Flora sn puoznau, fajn baba je bla, faune pa nje«. Tut mažakarju iz Vajskiga se je skuor zmežlalu, ka bi muogu adgavart, de spadaje sarne med sesauce. Adn at kamisije mu je teu pamagat z uprašajnem, kajste pa vi, pa mu je hitru adgauru: » Jest sn pa član socijalistične zvize«. Takih adgavarau je blu kar velik, ispita pa nje.
Takat sma se vazil sa z biciklam. Tist, ka ga ni jemu, se skur ni maugu adlučt za Krikauše. Nau bicikl je takat kuoštau sidn dnarsk. Če bi tu preračunal u eure bi blu tu sidn taužnt. Stari sa bli cnej, pa use glih tak dragi, de si ga ni maugu usak prušt. Zatu sma ih tut ahtal. Pa navat sma se prpelal da Šinkauca u Bil kir je bla aštarije, ta sma ih žihr spraul na šupa. Gaspadine pr Šinkaucu paznal sma je kat Šinkauka, ( še dans na vim kak i je blu imi), je bla kat naše mama. Aštarije je bla u kmički hiš. Kat userut je bla ta paru viježe, na glih se je šlu u kuhne, na disnu pa u hiše, kir je bla kmička pič zmirej guarka. Če je blu nas mal, sma šli kar u kuhne. Takat sma se zmirej ustaul pr Šinkaucu, de sma se zgavaril, kam bu kdu šau. Sam je le pa ritku kejšn šau u meje. Tut ka sma paršl nazaj, sma se ustaul tam. Šinkauka je vse vidla: kak je u mej , kam je kejšn šau. Ka sma paršl nazaj, je imila zmirej kuhanu kislu zile, de ga je usak luohk dabiu an taler. S saba sma takat za ist nasil krah m pa prekajen špijeh, kirkat tut kejšna škatla sardel, druzga takat u konzertvah ni blu. Zile gaspadine ni zaračunala, krah pa. Takat je bla navada de sa krah pasibej zaračunal. Ka je birt pavidau račun, je šlu pa navat tak: en firklc vina, pau klabase, dva kusa kruha, je tulk. Kejšnih ciglcau nisa pisal. Sa se pa hecal de je Šmatek, ka je jemu kavarna u Idari, znau pasibnu računat. »Trikat sidn je usndvajst, idu niste neč, je pa trideset«. Kej takga se pr Šinkaucu ni prpetilu. Tut če se u enih kraih šteje de sa jagri pjanci, tega se za nas na da rečt. Takat je bla navada, de si je pjače usak sam naruču m pa plačeu. Tu je biu za ti mlade malinauc, bel kasnu pa kokta. Ti bel risni pa firklc vina. Ka sma se dabil usi, ka sma bli tist dan u mej, sma še še pr dnivu spraul damu u Idarje.
Na cist takat autau ni blu, tak de sma se pelal pa dva u štric. Gume pr biciklnih sa ble znucane, pa cist pa velik žebleu – ruomarjeu, z nemi sa bli nakavani usi usnati templauci pr čiulih. Velikat se je zgadilu de sma kejšnga pabral pa je guma spušala. Usi sma se ustaul m pa hitru zaflikal. Žlajf pr biciklnu je bi torpedo, ka je priu takat, ka si pedalu zasukau nazaj. U naši kampani je bi takat Juže levin, ka je bi bel narudn, zatu se je zmirej pjeleu sam m par metrau za temi drugmi. Ka sma se u Strugu ustaul de bi flikal, je bi Južetau »reakcijski cajt« mal predauh, de bi da cajta ustau. Zapjeleu je na glih med nas, de sma padl pa cist kat keglni, kadar kdu fejn zadine. Juže je barš pagruntau, de se na znama uost.
Takat sma dilal use zbute. Papaudne sma se zapelal da Šinkauca, tam spraul beciklne, m pa šli naprej da gozdarskih barak kir sma prespal. Največkat na Krikauš, pa tut u Širuoki dalin, u Lasikablu, u Kramejšc pa tut u Trebušerski barak. U Asritku, tu je grebin med Idrca m pa Bilca ni blu nabijene kuče. Pjepe se je spaunu, de sa med vajska imil namen tam, nardit postojanka za rajnence. Karijenauše je ene pau ure ad Šinkauce, tam mim tječe uoda. Tut zrad uode sma se zmenil, de bama tam nardil lovska kuče. Barš sma misln nardit taka ajnfah kat sa ble gozdarske, tulk de bi luohk nutr prespal. Bel ka sma gavaril, več predlogav je blu. Nazadne je Janko Trošt , ka je bi takat profesor na gimnaziji m pa ustanovitel muzeja v Idriji predlagau, de bi nardil taka kuče, kat sa ble ti stare hiše u Idari. Narisau je tut načart, ka ga imam še zej. Prbližnu pa tem načartu sma nardil lovska kuče na Karijenavšu. Ta je še zmirej taka kat je bla pred šistdesetmi liti. Usak jagr ima kluč. Nutr je tud kej za duše prvizat. Nkal nisma imil s tem nabjenih težav.
U juliju 1955, je bla fešta kat se šika. Pavabil sma člane sasidnih držin tut damačine, ka sa nam pamagal dilat. Ani sma u kuč tut prespal. Pad striha sma patleh nastlal slama, pasret pa pstil pruostar. Narajmalu se je, de sta se skupej uligla jagr Gur, ka je bi že precej u litih, m pa naš Janki Rupnkau. Aba sta bla zla gluha, tak de sta tut gavarila bel na glas. Tist z Gur, ka mu je vinu prcupralu mal ta starga vesijele, je mislu de je dama. Začiu je Jankira ašlatavat pa žametastih pumparcah: »Franca, a bava mal ?« Janki ga tut ni neč šlišeu, ga je zla nagls pra šeu, kua bi pa rad. Taku gavarejne je blu še kar nikej cajta, tak de sma se uridu nasmejal.
Naše članstvu se hitru vičelu. Lita šistnpideset je paršu h nam gozdar Vinko Straus, ata našga jagra duhtarje Silvita, učiu je na gozdarski šul u Idari, nas pa lovskih šeg in navad. Gozdarska šula je bla u gradu, menza sa imil pa Padriži, kir je zej Tri krat tri. Takat sma spreil tut pika Frenceta Nagadeta, jemu je mejhn auto. Frence je bi užgan feilešer, negau auto sa predilal tak, de je služu za gašejne. Ad zad sa nardil dvi klapi, stajalu kamar sa dil lujtre m pa zvanc ka sa ga takat nucal feilešeri namest sirene. S tem autam sma se ab nediluh vazil na jaga. Tu je bla velika rič, zmirej je bi zasiden.
U februarju sidninpideset sma zrihtal ta parva jagrauska veselica pr Šinkaucu, kamar sa ble pavablene tud žinske. Pamankejne je blu ži mal mejn, vandar se u štacun velik rči ni dabilu za kupt. Skuor usak je jemu zvize de je luohk kej zrihtau. U zapisniku piše za kaj bu kdu skarbu: Pipe Kindau - autobus, vinu, ziunata salata. Frence Nagade - Radenska, kokta, krah, acvirkauca, kafie, mesu, mast, salata. Frence Palanc – tri litre šnapsa. Dolfi Maharičeu (ata ad Maksimiljana našga jagra) muskvante. Paskrbit je blu triba tut za bištek.
Čes cajt sma pagruntal de blu fajn imit kuče bel ab cist. Skuz več jagrau je imilu avte, tak de sa se radi da kuče prpelal, ad ta naprej pa šli na jaga. Na Krikauš sa gozdarji nardil nava velika hiše, ta stara pa zapstil. Jagri sma se zmenil, de bama uzil u najem ta stara. Bel kasnu sma je athpil, papraul tak de je zej buli, kat je gozdarska. Zla je za nac, ka je na sred lovišča, se da prit tut piš kar dijeleč.
Največ krajeu je imilu imina ži učas. De bi se bel natančnu zgavaril, ki se bama dabil, al pa ki se je kej zgadilu, sma pa suje imenval kejšn krej. Največkat je blu tu pa dagudku ka se je tam prpetilu. Tak je pa naših članih paznana Klukcava staza, Strausava staza ja, tut Mihatava grapa, kir sn se jest enkrat zapleizau,de sn se kumej rišu.
Tut ena cista je dabila zanimivu imi »ta pjana«. Ka aštarije pr Šinkaucu ni blu več , sa aštarije pr Fežnari preuzil navi gaspadari. Ta glauna besida ima tam še zmirej Anica. H srič se je velik duobrga nauzila ad ti stare Šinkauke. Luksusau je blu ži več. Tut kejšn kazarc sma si ga, zarad dnara, luohk prvašil več kat učas. Miličniki sa bli pa tut skus bel abčutlivi na pjače. Tisti, ka sma bli dama u ta zgurnmu dilu Idrje, sma se kirkat pelal pa ti navi cist, iz Majnškga u Čekaunk, ad tam je bla ži prej da Idrje. Stane Zelincau i je krstiu za »Ta pjana«. Se je pa lih nemu zataknilu. Ka se je prpjeleu pa Grap da Štefete Brusa, kir se čekaunkarska cista prkluč na vojskarska, le pideset metrau ad suiga prhauza, sa ga ustaul miličniki. Mislem de se je kar uridu kamplilu. Imi ciste je pa use glih astalu.
Žvali je blu takat mal. Partizanski štabi sa prepavidal strilet žvali, vandar sa se takat držal starga pregavara »u sil še hudič muhe žre«.Tut pa vajsk je blu veliku pamajnkajne živeže. Marskejšn iz akulce, če je bla hiše bel na samm, je jemu skrita puška. Če je zamirkau žvau ki u bližin j je barš spucal, i ni przanisu. Garjani sa imal drgačne manire. Tisauc, je najbel dieleč ad Idrje, zatu sma jagri gur le bel ritku šli. Holcarji, iz Guore dama, sa ti kraje buli paznal kat jagri, se sa tam sikal, pa teh patih sa hadil tut damu. Prenašet puška je blu preveč navarnu, zatu sa imil puške skrite kar u mej, eni sa ih imil cal več, tam kir se je dalu največ dabit. Ka je žvau padla, sa je amajl, ti libi kuse mesa njesl damu, tu drugu pa pstil za lsice. Razlika med jagri m pa raubšici je bla ta, de sma jagri takat strelal le štir misce u isen da nauga lita, sam srnake m pa kuozle ad gamsau. Raubšici sa strelal cilu litu tut sarne m pa mladiče, kar se je paznalu na staležu.
Ad začitka sma se najbel bal raubšicau. Ani se sam zarad neh nisa upisal u krikauška držina. Na žalast bi se ta strah luohk uresniču. De bi se rešil raubšicajne, sma sklenil, de bama več jagal pa Tisaucu m pa tam akul, ad kudar se je šlišelu največ strelajne. Ka sma bli papaudne ži skuorej usi pr Šinkaucu, je paršu Rajko Babič – ata ad našga člana Ladota, prau prestrašen. Pavidau je, de je biu čiz blizu, ka je puču šas. Hmal je edn zaupeu: »Gams je padu u grapa.« Tu je pamnilu, de sta bla u dveh. De bi dau videt, de sa u mej jagri, je Rajki ustarlu u left. Hmal za tem je prletila kugla. Prestrlila mu je jankara, ka j je jemu zavezana akul pasu. Pa tistmu sa začil tut miličniki bel ahtat, kaj se u mej gadi.
Čes nikel lit je blu ži več žvali, pasibnu gamsau. Jagrau pa tut skus več, se je ab enmu cajtu maugu bit usak politik al pa direktor, ka je kej paminu, tut jagar. Zej je čist drgač, se imaje nas »strakaunaki«, ka mislje de ahtaje narava, jagre za tiste ka znama sam strilet. U resnic je pa zej tak zrihtanu, de nam država, pažigna kulk žihr, pa tut murma ustrlit. Če se žigna na držima, sma u momentu štrafani.
Ris je pa, de sa zej par nas : jelini, medvidi m pa vaukavi, gamsau je skus mejn. Sarne sa se pa tak preselile u Idrje, Kudar si za dolče luohk prušje kej bulšiga.
Zapisau : Miha Ferjanščeu.